Banke dražijo stanovanjska posojila, razlike med ponudbami tudi več kot 2.000 evrov

Nakup stanovanja, če si morate del kupnine izposoditi pri banki, se je v zadnjih mesecih še podražil. Ne le zato, ker cene nepremičnin zadnja leta stalno rastejo, ampak tudi zaradi dražje ponudbe stanovanjskih posojil pri slovenskih bankah.

Od našega zadnjega pregleda februarja letos je polovica bank fiksne obrestne mere za stanovanjska posojila zvišala. Dve banki obrestnih mer nista spreminjali, dve pa sta jih nekoliko znižali.

Ponudbo stanovanjskih posojil smo preverili s spletnimi kalkulatorji bank. Določili smo, da potrebujemo 100 tisoč evrov in odplačilno dobo deset let. Zaradi boljše primerjave med bankami smo upoštevali efektivno fiksno obrestno mero, ki upošteva dodatne stroške, povezane s posojilom, in ne zgolj nominalno obrestno mero, saj so ti stroški med bankami različni. Poleg tega smo predpostavljali, da je posojilojemalec komitent banke ali bo to postal. Prav tako smo upoštevali, da je kredit zavarovan s hipoteko.

Dodajmo, da oglaševane obrestne mere sicer praviloma niso dokončne, o končni višini se je mogoče pogajati z banko, ki pa zmanjšanje pogosto pogojuje s sklenitvijo dodatnih produktov, kot so življenjsko zavarovanje, varčevanje in drugo.

Pri mesečnem obroku 20 evrov razlike

Najugodnejšo majsko ponudbo stanovanjskih posojil imajo trenutno pri OTP banki, kjer za desetletna posojila fiksno obrestno mero določajo pri 3,21 odstotka. Mesečni obrok je v tem primeru 970 evrov, strošek posojila v desetih letih tako znaša 16.800 evrov.

Najdražjo ponudbo ima ob istih pogojih trenutno NLB, največja banka pri nas. V primerjavi s februarjem so obrestne mere dvignili za 0,31 odstotne točke. Pri njih je mesečni obrok slabih 990 evrov, strošek posojila znaša 19.121 evrov. Razlika med najdražjo in najcenejšo ponudbo je tako 2.322 evrov.

Od konca lanskega leta se posojila dražijo

Obrestne mere so sicer v zadnjem letu padale, proti koncu 2025 pa so jih nekatere banke začele počasi dvigovati.

Najdražja so bila posojila jeseni leta 2024, nato pa so banke lani ponudbo nekajkrat prilagodile in do oktobra lani večinoma zniževale obrestne mere, saj so se jim nižali stroški financiranja. V času nižjih obrestnih mer se je rast stanovanjskih posojil znova močno zvišala, v zadnjem poročilu o finančni stabilnosti ugotavlja Banka Slovenije. Ob tem so se v zadnjem letu stanovanja v Sloveniji v povprečju podražila še za desetino in v Ljubljani, na največjem nepremičninskem trgu v državi, presegle pet tisoč evrov za kvadratni meter.

Zdaj banke pričakujejo, da se bo povpraševanje po stanovanjskih posojilih v prihodnje nekoliko zmanjšalo, sploh če se bodo obrestne mere znova občutneje zviševale.

“Z izbruhom vojne na Bližnjem vzhodu so se okrepila pričakovanja o morebitnem zgodnejšem zvišanju centralnobančnih obrestnih mer, tudi ECB. V preteklosti se je ob naraščanju obrestnih mer povpraševanje po stanovanjskih posojilih in nepremičninah sicer umirilo, vendar lahko zaradi splošne negotovosti, ki je vidna tudi na finančnih trgih, stanovanjske nepremičnine postanejo še bolj privlačna naložba,” so zapisali v Banki Slovenije.

Kmalu začetek višanja obrestnih mer?

Evropska centralna banka (ECB) na aprilskem zasedanju, kljub nekaterim napovedim, ni začela z višanjem obrestnih mer in jih je še sedmič ohranila nespremenjene.

A po zasedanju prihaja vse več pozivov, naj ECB morda že junija zaostri denarno politiko, saj se inflacijski obeti slabšajo in se povečuje tveganje, da se bo visoka rast cen utrdila, je poročal Reuters.

“Z današnjega vidika se razmere razvijajo manj ugodno kot v prejšnjem osnovnem scenariju,” je dejal predsednik Bundesbank Joachim Nagel. “Zato je še toliko bolj primerno, da se Svet guvernerjev odzove junija, če se obeti ne bodo opazno izboljšali.” Zvišanje ključnih obrestnih mer bi se z zamikom odrazilo tudi na dražjih stanovanjskih posojilih pri bankah.